Projekt Igrače za otroke se je pravzaprav začel z vključevanjem otrok v podjetništvo preko igre. Pod okriljem tega projekta so nastale online igalnice, kjer se preko video klica z otroki igramo razne didaktične igre, ki same po sebi spodbujajo podjetništvo pri otrocih, podjetniške delavnice, na katerih otroci ustvarijo svoja namišljena podjetja, izdelajo izdelek in ga tudi prodajo končnemu kupcu. Nemalo izdelkov pa smo skupaj z našimi otroki tudi razvili, od njihove ideje do prodajnega izdelka, katerega lahko najdete na spletni strani www.igracezaotroke.si .

Ker je Cool Mamacita podjetnica, ki na svoj način sodeluje v podjetništvu s svojima otrokoma, smo jo povprašali, kako ji to uspeva in kakšno je njeno mnenje glede otrok v podjetništvu. Mi smo uživali v pogovoru z njo in spodaj lahko preberete, kaj nam je povedala.

1. Kako se je začela vaša podjetniška pot in kakšna je bila vaša prvotna poslovna vizija Cool Mamacite?

Kot podjetnica sem začela 8 let nazaj, ko sem odprla svoje podjetje Tejani, odprla sva ga skupaj z Janijem in podjetje se ukvarja s kuharskim izobraževanjem. Cool Mamacita se je razvila ene 2 leti nazaj, dejansko se je začela zaradi Janija, ker mi je odprl Instagram profil. Mene to ni veselilo, oziroma mi je bil Instagram španska vas. Takrat sem naredila en live, govorila sem, kako me je strah, ko bi šla Sia v šolo, da je ne bodo hecal, da ne bo tarča posmehov, kot sem bila sama. In tako so se ljudje začel name obračati z raznimi izkušnjami, od učiteljic, do otrok, do staršev in kar naenkrat sem postala ena teta Justi za nasvete. Prva vizija ni bila poslovna, ker sem imela podjetje Tejani. Instagram mi je bil predvsem za zabavo, malo snemat, malo se družit in delit svoje misli.

2. Kaj pravzaprav počne Cool Mamacita in na kakšen način vpeljuje svoje otroke v podjetništvo?

Cool Mamacita počne zelo veliko stvari, najbolj kar si želi in se trudi je, da pomaga. Predstavljam izdelke, predstavljam podjetja, testiram izdelke. Otroka vključujem v podjetništvo s tega vidika, da sta z mano, ko to počnem. Smo kot družina 24/7 skupaj, dejansko vidita kaj delam, kako delam. Povzela sta tudi že navade, kar se tiče dobrodelnosti. Vključujem ju v različne projekte. Sta pa tako majhna še, da ju poskušam čim manj obremenjevat. Sta pa del mojega življenja, ki je več ali manj posel, lahko bi rekla, da je posel moje življenje in živim kar delam.

3. Ali sami spodbujate podjetniško mišljenje pri svojima otrokoma?

Čisto odkrito stara sta 5 in 3 leta, tako da spodbujam vrednote, želim, da sta spoštljiva, da sta prijazna, da sta dobra. Nisem še tam, da bi ju usmerjala, vedno bom sledila njunim željam, njunim ciljem, kar si bosta onadva zamislila. Bom pa absolutno podpirala, da bosta v svojem življenju samostojna, da se bosta v življenju znašla, da bosta znala vedno poskrbeti zase, in to bo moj cilj.

4. Ali vaša otroka sodelujeta pri kakšnem projektu in na kakšen način? Kdaj izrazita svoje predloge?

Kot sem rekla, ne obremenjujem ju z vidika podjetništva, da jima vsiljujem karkoli, bolj ju učim življenjskih vrednot. Ko sem delala dobrodelni projekt ostani človek, sem ju vključila. Vključujem ju, ko smo obiskali dom za upokojence, ko smo pisali pisma. V take projekte ju vključujem, da vidita življenjske stvari, kaj je res pomembno, da smo en za drugega tam, koliko pomembno je, da smo družina, da se imamo radi in smo srečni. Bolj to kot karkoli drugega.

5. Kaj vi menite glede vključevanja otrok v podjetništvo?

Absolutno se strinjam, ampak otrokom je treba pustiti, da so otroci. Tega me je bilo kar strah, spodbujam da stopajo v te vode in se seznanjajo s tem, ne pa do meje, ko je njihovo otroštvo na kakršenkoli način ogroženo. Mislim, da je treba biti otrok čim dlje časa, saj ko odrastemo zelo hitro zapademo v svet dela, študija in smo veliko bolj obremenjeni, kot so otroci. Meni je glavni cilj poskrbeti, da bosta moja dva otroka imela čim daljše otroštvo in bosta čim manj obremenjena.

6. Kaj menite o tem, da otroku že v zgodnjih letih razvijamo občutek za denar?

Jaz ga ne. Doma sem bila tako vzgojena. Vsi moji sošolci, sošolke, prijatelji so imeli žepnine, jaz je nisem imela in vedno sem moje starše spraševala, zakaj jaz nimam žepnine, vsi jo imajo. Pa sem doma pospravljala, pa delala, vse kar je bilo treba. Oči mi je rekel, če mi kaj manjka, da mi bo vedno dal in res, ko sem šla na sladoled sem dobila, ko sem šla v kino sem dobila, če sem hotela kaj za oblečt sem dobila, nisem pa imela tega svojega denarja. Ta občutek za denar. Fajn je, da razvijaš otroku občutek, da ni vse samoumevno, da cenijo vrednosti stvari, ne pa občutek za denar. Fajn je, da jim poveš, da stvari stanejo. Svoja otroka zelo spodbujam, da podarjamo stvari naprej, da se zavedata, da nimajo vsi take sreče, da dobijo vsako igračo, ki si jo želijo, ali da imajo šest majčk na voljo ali da je hladilnik poln, in da je treba takim pomagat, takim dat naprej. Ta občutek jima dajem, da so stvari vredne, in da jih je treba čuvat.

7. Kako ločujete med svojim podjetjem, časom za družino in časom zase, katerega še kako vsaj malo potrebuje vsaka mama?

V bistvu tega ne ločujem. To pa zaradi tega, ker živim Cool Mamacito, mene to hrani, je ena energija, ki jo dobim, ker pomagam, ker svetujem, ker sem nekomu nekaj dobrega naredila. Zelo rada počnem to kar počnem, ker dejansko je to moj čas. Čas zame. Dejansko tudi vse izdelke, ki jih testiram, kreativa, ki se dogaja za projekti. V bistvu z Janijem delava te zadeve, snujeva kampanje, mene to zelo dela živo in zelo rada delam te stvari in zato tudi ne ločim tega. Čas za družino ločim. Delam dopoldne, ko sta otroka doma si z Janijem razporediva tako, da če ima kateri kaj nujnega narediti, naredi, drugače smo več ali manj popoldne skupaj. Posvečamo čas en drugemu in potem zvečer, ko zaspita sem še malo nočna ptica in delam še ponoči. Ne spim veliko, že celo svoje življenje, ker imam občutek, da bom kar zamudila življenje. Tudi Jani velikokrat poskrbi za to in vzame otroka in pravi naj grem nekam, kam pa naj grem. Skopam se in to je čas zame. Jaz rabim zelo malo, ker imam rada svojo družino in svoj posel in to zelo rada.

8. Ali pri nakupu igrač gledate na to, da so igrače takšne, ki spodbujajo kreativnost, ustvarjalno razmišljanje, inovativnost in s tem pogojeno podjetništvo?

Ne, tukaj pogorim na celi črti. Rada bi in absolutno bi rada kupovala samo poučne igrače in take, da bi bila kreativna in ustvarjalna. Ampak žal ju zanimajo najbolj plastične, barvaste igrače na tržišču, tako da zelo velikokrat podležem in kupim tudi traparije, ki jih potem več ali manj pobiram po stanovanju in prelagam iz enega v drug kot.

9. Na kakšen način vi pri vzgoji svojih otrok spodbujate inovativnost in kreativnost ter ju učite razmišljati ˝izven škatle˝?

Zdi se mi, da sta zelo brihtna in vidita naju z Janijem kako delujeva, in to zelo povzameta. Otroci nas kopirajo, gledajo in spremljajo. Absolutno jima pustim svobodo. Vključujem ju v stvari in jima ne skrivam zadev, jima predstavljam. da je drugačnost sprejemljiva. Ko so na primer dnevi Downovega sindroma, si obujemo napačne nogavice in jima razložim zakaj. Veliko beremo pravljice, ki otroke učijo. Probam čim bolj.

10. Kakšne ima Cool Mamacita poslovne plane za naprej?

Trenutno uživam v teh stvareh, ki jih počnem. Ugotovila sem, zakaj tako uživam. Zato, ker vsak projekt, ki pride do mene je drugačen, vsaka kampanja od mene zahteva moje marketinške sposobnosti, zahteva od mene čas, energijo, nek zagon, in ko to sestavljam, ko zadevo spravljam skupaj, živim. Na primer, ko sem ustvarila mojo linijo izdelkov, sem res uživala, to je bil proces, stres. Ko sem to naredila, pa namesto, da bi to prodala in oglaševala, mi ni več zanimivo. Poslovni plani naprej so, nadaljevati v tej smeri kot delam probat delat čim bolj dobro, probat ta svoj doseg in ime, ki sem si ga ustvarila izkoristiti za dobre stvari in dejansko delat. Zelo rada delam in zelo rada migam, to mi daje energijo. Ja, en velik projekt je, ampak ni posloven, je življenjski.

Cool Mamacita, za igrače za otroke.

November 2020