Pred kratkim sem se s svojo družino udeležila na športnem dogodku, ki ga je vodil g. Samo Masleša. Znanje, ki nam ga je predal na dogodku, me je navdušilo, zato želim g. Sama Maslešo in njegov program GSMP preko intervjuja predstaviti tudi vam.

G. Samo Masleša ima ogromno znanja glede gibanja otrok, zato sem prepričana, da v intervjuju najdete kakšno koristno informacijo tudi vi. Prijetno branje vam želim.

1. Kdo pravzaprav je Samo Masleša?

Je oseba, ki se rada igra, druži in si zastavlja vprašanja ter nanje poskuša najti odgovore. Pri tem mu pomagata športna izobrazba in več kot tridesetletne izkušnje z različnih športnih igrišč. Sicer pa je velik ljubitelj dela z ljudmi, športa, raziskovalec, predavatelj in podjetnik.

2. Kaj je gibalni varni program -GSMP, ki ste ga razvili in kaj se lahko naučimo preko njega?

GSMP je program, ki poskuša zapolniti nekatere vrzeli v šolskih kurikulih, poskuša pa biti tudi protiutež prerani specializaciji v športu. V vadbeni program vnaša zabavo, igro, motivacijo, varnost, svobodo in vse tisto, kar otrok, pa tudi vrhunski športnik potrebujeta, da bi razvila zdravo samozavest in kreativni duh. S programom razvijamo širok nabor gibalnih sposobnosti, znanj in strategij, pa tudi orientacijo v prostoru, sposobnost hitrega reagiranja, razbremenjevanja, itd.

3. Padci so del našega življenja, pravite, da se pravilnega padanja lahko naučimo? Na kakšen način?

Padci in trki s partnerjem/nasprotnikom imajo precej podobnosti, če gledamo z vidika gibalnega nadzora. Preko njih se otrok nauči razbremenjevati in preusmerjati zunanje sile. Učenje padanja ni pomembno le zato, da se med padcem ne bi poškodovali, pač pa tudi zato, da bi se lahko padcu izognili. S dobro tehniko padanja pa si lahko priigramo tudi prednost. Tako padci, kot igra v kontaktu lahko pri otroku povzročajo nelagodje in strah. Ker se jima v športu ne moremo izogniti, je pomembno, da jih otrokom predstavimo na zabaven in varen način.

4. Kaj pomeni gibanje za otroke? Predvsem imam v mislih gibanje, kot so plezanje po drevesih, kotaljenje po travi, …

Gibanje je raziskovanje okolja, preizkušanje in premikanje lastnih meja in oblikovanje odnosa do drugih ljudi in narave. Zaradi svoje nepredvidljivost in nepopolnosti terja od otroka neprestano prilagajanje, kar vpliva na razvoj njegove prilagoditvene sposobnosti. Vsekakor je potrebno spodbujati igre na prostem in se v čim večji meri izogibati modernim tehnologijam, ki imajo prečiščene zvoke in barve in obremenijo otrokove dopaminske receptorje ter povzročijo odvisnost.

Gibanje in igra v naravi imata sproščujoč učinek in otroku omogočata celosten razvoj.

5. Kakšen bi bil vaš nasvet staršem pri spodbujanju takšnega gibanja?

Otrok ima tri osnovne potrebe, ki jih je potrebno zadovoljiti med gibanjem. Dobro počutje, sprejetost v skupini in občutek napredka. Otrokom je potrebno zagotoviti varno okolje, v katerem lahko tvegajo in se razvijajo ter prilagajajo skupinskim dinamikam, ne da bi bili neprestano pod budnim očesom trenerjev ali staršev. Otroci potrebujejo zaupanje in pohvalo.

6. Kaj za otroka pomeni prerivanje?

Prerivanje oziroma borilne igre so za otroka nekaj, kar je zakoreninjeno v njegovem bistvu. So njegova osnovna potreba. Preko igre v kontaktu razvija ravnotežje, reakcijske čase, orientacijo v prostoru, samozavest. Preko telesnega stika se razvija tudi empatija in povezanost. Igra v kontaktu je pomembna za razvoj tako imenovane somatosenzorne skorje naših možganov, kar vpliva na zmanjšanje števila poškodb in gibalno inteligentnost ter mehkobo. Pogosto smo priča napačnemu posredovanju, ko se dva otroka začneta prerivati.

Otroke je potrebno naučiti varnih prijemov, postaviti pravila igre in dovoliti, da se prerivajo in cufajo.

7. Kakšna igra je za otroka najpomembnejša?

Otrok potrebuje varno okolje, kjer lahko razvija svoje potenciale, nadzorovano tvega, se primerja z ostalimi in sodeluje. Za otroka je pomembno, da preko igre razvija samozavest, odnos do sebe in ostalih, ki so vključeni v procesu. Igra pa mora biti vselej pospremljena tudi s smehom in dobrim počutjem.

8. Na kakšen način podajamo navodila otroku?

Otroku podajamo kratka navodila, ki trajajo do 5 sekund in si jih lahko predstavlja. Prilagojena morajo biti njegovi starosti in razvojni stopnji. Ni dobro, če so podana preveč natančno, saj otroku ne omogočajo, da bi razvijal kreativnost. Pomembno je, da trener dobro ve, kaj bi rad pri otroku razvijal in to vstavi v usmerjeno igro. Temu pravimo implicitno učenje, kjer otrokov sistem za zagotavljanje pozornosti ni preobremenjen. Izredno pomembno pa je tudi, da se ne osredotoča samo na konkretne gibalne cilje, pač pa spodbuja mišljenje in aktivno vlogo otroka.

9. Kakšno je vaše mnenje o spodbujanju preproste igre, katero predstavljamo staršem na našem IG profilu @igracarije?

Na IG profilu @igracarije najdemo veliko zabavnih in razvojnih iger za otroke, ki izpolnjujejo vse zgoraj navedene pogoje, kakšna naj bi bila igra in kaj pravzaprav otrok potrebuje, da bi se celostno razvijal. Igre omogočajo veliko ustvarjalnosti ter spodbujajo gibalno in miselno raznolikost in dobro počutje. Spodbujajo pa tudi sodelovanje, dotike in razvoj empatije.

10. Ste velik zagovornik gibanja za vse. Na kakšen način spodbuditi gibanje pri otroku?

Gibanje za otroka pomeni raziskovanje, urjenje socialnih veščin, sodelovanje, prilagajanje, razvoj kognitivnih sposobnosti, je jezik v katerem se lahko izraža in dobro počuti. Skratka, gibanje je otrokova osnovna potreba in način, preko katerega se celostno razvija.